ŠTANJEL

DSC00007

Štanjel – mesto kamna in zanimive arhitekture – vas vabi, da ga obiščete. Njegove ulice pripovedujejo različne zgodbe:  nekatere so že pozabljene, nekatere se obujajo in druge ponovno živijo…

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Sonce vzide nekje za Nanosom, ob tem dviguje meglice iz doline Branice,  osvetli kamen in na drugi strani oblikuje sence.  Igra svetlobe in sence se nadaljuje ves dan do sončnega zahoda, ki nebo in kamne obarva z rdečo.

DSC00140

Stari del Štanjela se nahaja na 363 m visokem griču Turn, ki je sestavni del severnega obrobja Kraške planote, ki se razprostira v zaledju Trsta tja do morja.

DSC00199

Zaradi svoje strateške lege  je bilo to področje naseljeno že v času mlajše železne dobe, svoj razcvet pa je kraj dosegel v dobi romanike. Veliko je gotskih ostalin, ki kažejo, da je naselje že takrat doseglo današnji obseg. Tu mimo so vodile poti v notranjost Slovenije. Mesto je bilo na novo utrjeno v 11. in 12. stoletju, kar priča utrdba na vrhu griča. Z obzidjem pa je bilo mesto zavarovano v 15. st. zaradi nevarnosti turških napadov.

V času prve svetovne vojne je področje Štanjela spadalo v zaledje, v katerem je bila med drugim tudi bolnica. Na to spominja poleg slik veliko pokopališče v Dolu. V drugi svetovni vojni je bil Štanjel močno porušen in šele v zadnjem času se počasi revitalizira.

Cerkev sv. Danijela

Ime kraja izvira iz imena patrona cerkve v kraju –  Sv. Danijela. Cerkveni zvonik iz leta 1609  je v osrednji  Evropi edinstven. Ulice pripovedujejo zgodbe o življenju nekdaj in danes. S hriba se razprostira prelep razgled v doline in hribe na Severu ter proti morju na Jugu. Ob sončnem zahodu je mogoče videti tudi morje. V jasni noči je videti Rimska cesta zelo blizu…

DSC00089 DSC00087

V vidiku kraja dominira poleg omenjene cerkve še štanjelski grad. Najstarejši njegovi ostanki segajo v srednji vek, dokončno podobo pa so mu dali grofje Kobenzli ob koncu 17.st. Danes je v njem restavracija, Spacalova galerija in prostor za razne prireditve.

Ferrarijev vrt

Na vzhodnem in severnem pobočju hriba se razprostira Ferrarijev vrt, oblikovan po načrtih znanega arhitekta Maxa Fabianija, rojenega v sosednji vasi Kobdilj. Ferrari je bil njegov svak, ki je kupil hiše nad vrtom in jih že v 30letih 20.stoletja zasnoval kot počitniške hiše za domovanje turistov.

Sprehajalisce v Ferarijevem vrtu

stanjel.eu